Kaj sledi po Maduru? Cia pripravlja teren za ameriško prisotnost v Venezueli

Ameriška obveščevalna agencija Cia si po navedbah več virov, ki so spregovorili za CNN, tiho prizadeva vzpostaviti stalno prisotnost ZDA v Venezueli ter s tem odigrati ključno vlogo pri načrtih administracije predsednika Donalda Trumpa za vpliv na prihodnost države po zajetju nekdanjega predsednika Nicolasa Madura v začetku meseca.

Razprave med Cio in ameriškim zunanjim ministrstvom se osredotočajo na obliko ameriške prisotnosti v državi, tako kratkoročno kot dolgoročno. Čeprav bo zunanje ministrstvo predstavljalo glavno diplomatsko prisotnost ZDA, se bo administracija zaradi političnega prehoda in nestabilnih varnostnih razmer sprva verjetno močno opirala na Cio, piše CNN.

Po besedah enega od virov bo Cia v kratkem obdobju pomagala pripraviti teren za diplomatske dejavnosti in zagotavljati varnost. Ameriški uradniki bi lahko sprva delovali iz izpostave Cie, še pred odprtjem veleposlaništva, kar bi omogočilo neformalne stike z različnimi frakcijami oblasti, opozicijo in obveščevalnimi službami, podobno kot v Ukrajini, poroča CNN.

Direktor Cie John Ratcliffe je bil prvi visoki predstavnik Trumpove administracije, ki je po operaciji proti Maduru obiskal Venezuelo, kjer se je srečal z začasno predsednico Delcy Rodriguez in vojaškimi voditelji. Ob tem je novemu vodstvu sporočil, da Venezuela ne more več biti varno zatočišče za sovražnike ZDA.

Cia bo po navedbah virov verjetno tudi pristojna za obveščanje venezuelskih oblasti o ameriških obveščevalnih ocenah glede držav, kot so Kitajska, Rusija in Iran, še navaja CNN.

Ključna vloga Cie pri zajetju Madura

Pripadniki Cie so bili v Venezueli prisotni že več mesecev pred operacijo proti Nicolasu Maduru. Avgusta je agencija na skrivaj namestila manjšo ekipo, ki je spremljala njegovo gibanje in vzorce delovanja, kar je po navedbah virov prispevalo k uspehu operacije v začetku tega meseca. Pri tem je sodeloval tudi vir Cie znotraj venezuelske vlade, ki je ZDA pomagal pri sledenju Maduru, piše CNN.

Odločitev administracije, da podpre Rodriguez namesto opozicijske voditeljice Marie Corine Machado, je deloma temeljila na zaupni analizi Cie o posledicah Madurove odstranitve in kratkoročnih učinkih njegovega odhoda.

Po Madurovem zajetju se Cia zdaj osredotoča na tiho uveljavljanje ameriškega vpliva v Venezueli in ocenjevanje delovanja novega vodstva, navaja CNN. Vendar ameriški uradniki še vedno čakajo na jasne usmeritve Bele hiše o širših ciljih misije, kljub izjavam predsednika Trumpa, da bo njegova administracija državo "upravljala".

Zaradi tega dolgoročni načrti ZDA za Venezuelo ostajajo nejasni, vključno s časovnico za vnovično odprtje ameriškega veleposlaništva v Caracasu. To so ZDA zaprle leta 2019, odtlej pa je enota za venezuelske zadeve (Venezuela Affairs Unit) delovala z veleposlaništva v Bogoti. Prejšnji teden je zunanje ministrstvo za njeno vodenje imenovalo izkušeno diplomatko Lauro Dogu, a kljub temu uradniki opozarjajo, da od vrha administracije še niso prejeli celovitega načrta ali jasnih navodil.

Prvi koraki k vnovičnemu odprtju veleposlaništva

Ameriško zunanje ministrstvo je začelo prve korake za vnovično odprtje veleposlaništva v Venezueli. Po navedbah uradnika z zunanjega ministrstva je v venezuelski prestolnici trenutno omejeno število ameriškega diplomatskega in tehničnega osebja. Čeprav so stavbo veleposlaništva v času diplomatske odsotnosti varovali lokalni zaposleni, to še ne pomeni, da je objekt pripravljen na hitro vnovično odprtje, piše CNN.

Obiski kažejo na željo administracije, da znova vzpostavi diplomatsko prisotnost v državi. Nekdanji diplomati so za CNN opozorili, da bi odsotnost ZDA na terenu otežila obnovo Venezuele in nadzor nad delovanjem oblasti.

Načrte dodatno zapletajo negotove varnostne razmere. Ker diplomati praviloma niso usposobljeni za lastno zaščito, naj bi Cia v zgodnji fazi igrala pomembno vlogo. Kako se bo venezuelska javnost po Maduru odzvala na bolj vidno prisotnost Cie, za zdaj ostaja odprto vprašanje, še piše CNN.